27/07/2024
Najbrž se spomnite, da sem na starem sedaj nedejavnem profilu občasno zapisala kako "na današnji dan" zgodbico, kot povabilo v ta ali oni zanimiv kraj. Pa dajmo še kakšno.
Zgodba kot povabilo: KAKO SO IZUMILI KARANTENO?
Kdo se je kdaj vprašal, kdaj in kako je bila prvič uvedena (tako rekoč izumljena) karantena in kaj beseda pravzaprav pomeni?
Izolacijo bolnih, zlasti gobavcev poznamo res dolgo. Omenjena je v Bibliji in sicer v Levitiku (To je tretja Mojzesova knjiga.) it 7. st. pr. Kr. Malenkost manj časa poznamo izolacijo krajev hudo nalezljivimi boleznimi - kugami, do katerih je (podobno kot pri gobavcih) prišlo zelo verjetno najprej spontano - zaradi (utemeljenega) strahu, počasi pa tudi premišljeno in po navodilih ter odlokih oblasti. Najbolj je na "izum" karantene kot jo poznamo danes vplivala prva katastrofalna epidemija, ki jo lahko označimo za pandemijo - epidemija bubonske kuge v 14. st.
Odlok o prvi pravi karanteni, ki naj bi onemogočila hitro širjenje bubonske kuge oz. nalezljivih bolezni in s katero se omeji gibanje tudi navidez zdravim ljudem, je bil sprejet na današnji dan 27. julija l. 1377 v Dubrovniški republiki. Odločili so, da mora vsak prišlek dubrovniško pristanišče (posadke ladij, potniki...), še pred tem prebiti 30 dni na v posebnih izolirnicah. Te so bile na začetku na otokih pred mestom. Zadeva je delovala in počasi (res počasi) so jo sprejele vse pomorske velesile oz. pristanišča. Benečani pa se pri prevzemanju dobrih idej niso obirali. Prav oni so kmalu pogruntali, da je v primeru kuge 30 dni včasih malenkost premalo in Beneški senat jo je za Benetke podaljšal na 40 dni. Morda pa je bil za to kakšen drug vzrok.
Kdo se spomni beneške (ali italijanske) besede za 40? Quaranta, iz tega quarantena in po naše karantena. Uganili ste: karantena se je najprej imenovala trentina za 30 dni.
Dubrovčani so imeli precej dobrih idej, ideja o karanteni je bila naravnost genialna. Najbrž ste ga skoraj vsi že videli, vsaj od daleč. Upam, da ste pomolili nos tudi skozi kakšna vrata in za kak malo bolj skrit ali oddaljen vogal in ne le na Stradun. Predvsem pa želim, da vas v mestu in okolici ne bi zanimale samo cenene nadaljevanke. Kar se mene tiče je vstopnina za obzidje za večino obiskovalcev nepotreben strošek (prevroče, predolgo).
Namenite raje del tega zneska in časa za muzej v frančiškanskem ali še bolje tistega v dominikanskem samostanu (Odkrite dubrovniško slikarstvo in kaj bi radi Madžari.). Ne spreglejte pomorskega. Brezplačno prevohlajte baziliko zavetnika mesta sv. Blaža (Vlaho). Ampak tam je vedno kup turistov. Stolnica je odaljena samo par 10 m. Pokukajte v odrešenikovo cerkev (sv. Spas) ali cerkev sv, Ignacija. Namesto na obzidju, raje posedajte na jezuitskem stopnišču. Izgubite se na Ul. od Rupa in najdite staro žitnico, preštevajte stopnice na Palmotičevi ali na Plovanih skalinih... Odkrijte Marina Držića. Zvonite z nogami s pomola zahodnega porta in splezajte do Lovrijenca, če se vam ljubi.