Sredine Istrinite zgodbe (2024)

08/03/2023

Peta sredina istrinita priča

Šavrinke

Da li bi postojalo istarsko selo kako ga danas znamo da nije bilo Šavrinki? Teško. Najvrednije žene XIX i XX veka. Šavrinkama zovemo devojčice i žene iz najsiromašnijih delova unutrašnje Istre, koje su se bavile prodajom proizvoda i preprodajom drugog robnog blaga, takođe i po narudžbi. One su u selima tražile robu, koju su kasnije prodavale u Trstu. Najčešće su prodavale jaja, pa su ih neki ljudi tad nazivali i "Jajčarice". Po jaja su išle u srednju Istru i prodavale su ih u Trstu. Danas "Jajčarica" više nema, ali bez obzira na to, one u nekom simboličnom smislu još ivek žive. Često su, pored novca dobijale takođe i raznu robu, poput pršuta, mleka, vina ili nekih slatkiša za decu. Šavrinke su radile od kraja XIX veka do kraja Drugog svetskog rata, neke još koju godinu posle. Ove trgovke su počinjale svoj radni vek odmah posle završene osnovne škole, koja je tad imala 6 razreda. U taj posao su ih uvodile mame, bake, sestre, tetke. Preko Kubeda i Gračišča je išao frekventni tovarni put, ti krajevi su bili, u principu, udaljeni od pomorskih puteva i železničkih pruga, i zato su stanovnici tih mesta bili primorani na pešačenje ili jahanje magrca Jaja i ostale proizvode su na početku nosile u drvenoj kutiji, na glavi. Kada su zaradile dovoljno, kupile su magarca ili mulu da im pomaže. Danas sećanje na njih čuva pre svega kulturno društvo "Šavrini in Anka Šavrinki" iz Gračišča, koje svako leto organizuje priredbe, predstave i sl. Klapa Semikanta je napravila pesmu Šavrinka. Marjan Tomšič je napisao knjigu o njima "Šavrinke". Moj vam je savet da pročitate, jer da nije bilo njih, ne bi bilo danas ni ovako lepih istarskih sela.

08/03/2023

Peta Sredina Istrinita zgodba

Šavrinke

Ali bi obstajala istarska vas danes da ni bilo Šavrink? Težko. Najbolj pridne žene 19 in 20 stoletja.

Šavrinke je poimenovanje za dekleta in žene iz najbolj revnih krajev notranjosti Istre, ki so se ukvarjale s prodajo pridelkov in preprodajo drugega drobnega blaga, tudi po naročilu.
One so po vasi iskali robo, katero so pozneje prodajale v Trstu. Najpogostejša roba so bila jajca, pa so jih nekateri ljudje tedaj klicali tudi "Jajčarice". Po jajca so hodile v osrednjo Istro in jih prodajale v Trstu. Danes jajčaric ni več, kljub temu pa Šavrinka v nekem simbolnem smislu živi še naprej. Pogosto so dobivale razen denarja tudi razno robo, poput pršute, vina, mleka ali sladkih izdelkov za otroke. Delovale so ob koncu 19. stoletja pa do zaključka druge svetovne vojne, nekatere tudi dlje. S tem so se začele ukvarjati po osnovni šoli, ki je takrat trajala šest razredov. V ta posel so jih upeljevale mame, babice, sestre, tete. Preko Kubeda in Gračišča je vodila frekventna tovorna pot, ti kraji so bili namreč oddaljeni od pomorskih in železniških prometnih zvez, in tukajšnji prebivalci so bili zato primorani v prevozništvo ali tovorjenje. Jajca in ostalo robo so v začetku nosile v leseni košari na glavi. Ko so zaradile dovolj denarja, kupile so si osla ali mulo da jim pomaga. Danes spomin na njih ohranja pred vsim kulturno društvo "Šavrini in Anka Šavrinki" Gračišče ki vsako poletje organizira priredbe, predstave ipd. Klapa Semikanta je naredila pesem "Šavrinka". Marjan Tomšič je napisal knjigo "Šavrinke". Moj vam je nasvet da je preberete, ker da ni bilo njih, ne bi danes bilo ni istarskih vas.

15/02/2023

Četvrta Sredina Istrinita priča

13. istarska pusna (posna) povorka

Proslava pusta ili karnevala predstavlja svojevrsni most između zime i proleća, tera hladnoću i donosi toplije dane. Trajalo je svojevremeno od katoličkog praznika 3 Kralja do poslednjeg utorka pred uskršnji post. Datum za Pust se menja svake godine u odnosu na uskrs. Iako se često vezuje za dolazak proleća, njegov naziv otkriva sasvim drugo značenje – post ili na italijanskom karneval, što u prevodu znači "puštanje mesa-pust"(pust=post) ranije se zvao, a i dan danas se u nekim hrvatskim istarskim selima zove mesopust.

Tokom Pusta, slovenačka Istra se pretvara u jednu od najživljih karnevalskih mesta u Sloveniji. Karnevalske grupe, etnografske maske i karnevalski vozovi, svoju originalnost, maštovitost i kreativnost pokazuju na istarskom pustu, dok budno oko komisije ocenjuje i proglašava najbolje maske u pojedinim kategorijama. Manifestacija je obično praćena muzikom, karnevalskim poslasticama (pogotovo krofnama) i dečijim programom.

13. Istarski pust održaće se u subotu, 18. februara, u 11 sati na ulicama Kopra.

15/02/2023

Četrta Sredina Istrinita Zgodba

13. Istarska pustna povorka

Praznovanje pusta ali pustovanje predstavlja nekakšen most med zimo in pomladjo, saj odganja mraz in v deželo privablja toplejše dni. Nekoč je veljalo, da traja od svetih treh kraljev do pustnega torka. Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«, zgodaj se nazivalo mesopust.

Slovenska Istra se v pustnem času prelevi v eno najbolj živahnih prestolnic karnevalskega dogajanja v Sloveniji. V sklopu Istrskega karnevala v Kopru tradicionalno prirejajo Istrsko pustno povorko, živahno pustno dogajanje. Na Istrski pustni povorki svojo izvirnost, domišljijo in ustvarjalnost pokažejo pustne skupine, etnografske maske in pustni vozovi, budno oko komisije pa ocenjuje in razglasi najboljše maske v posameznih kategorijah. Živahno dogajanje običajno pospremijo tudi glasba, pustne dobrote in program za otroke.

13. Istrska pustna povorka bo na koprske ulice krenila v soboto, 18. februarja, ob 11. uri.

08/02/2023

Treća Sredina Istrinita zgodba (Prešernov trg)

Prešernov trg je svojevremeno bio najvažniji koparski trg.

Prvo što vidimo kada prođemo vrata Muda (druga Sredina Istrinita zgodba) je crkva svetog Basa na desnoj strani. U crkvi svetog Basa je nrkada bilo sklonište za sirote i strance. U nekom kasnijem periodu je bila bolnica svetog Nazarija. Danas u crkvi svoje verske obrede ima Makedonska pravoslavna crkva.

Posle crkve nailazimo na palatu Kademuro Morgante sa dva balkona ograđenim gvozdenim baročnim ogradama. Porodica Kademuro je bila iz Treviza, a po ženskoj liniji je dodala prezime Morgante. Ova potodica je bila poznata po trgovini tobakom u XVIII i XIX veku. U prizemlju palate danas se nalazi mali merkator i prodavnica odeće Huda Muda.

U centru trga je poznata fontana (bunar) Da Ponte. Njegova karakteristika je bogata rezbarija u kamenu. Sagrađena je 1423. godine, ali je današnji oblik dobila u drugoj polovini XVII veka. Osmougaoni bazen za vodu, iznad njega luk sa dve piramide i tri barokna grba, okružen je sa petnaest pilastara povezanih kovanim lancima. Pilastri su ukrašeni brojnim heraldičkim znacima plemićkih porodica koje su materijalno podržavale izgradnju bunara (fontane). Nekada se trg zvao i Da Ponteov trg. Iza fontane je knjižara Mladinska knjiga i kafić Lord Bajron.

Vredno pomena na Prešernovom trgu je još, na samom ulazu bravarska radnja i još sa leve strane berbernica i indijska trgovina.

Danas se u Sloveniji praznuje Prešernov dan, inače takođe i dan umetnosti. Zato je današnja zgodba, upravo o trgu koji nosi njegovo ime.

08/02/2023

Tretja Sredina Istrinita zgodba (Prešernov trg)

Prešernov trg je bil nekdaj najpomembnejši koprski obodni trg.

Prvo kaj vidimo ko gremo kroz vrata Muda (poglejte drugo Sredino Istrinito zgodbo) je cerkev svetog Bassa z desne strani. V cerkvi sv. Bassa je nekoč bilo zavetišče za ubožne in tujce (hospicij). V cerkvi je tudi bila v poznejem času bolnišnica svetega Nazarija. Danes se v tej cerkvi vrše obredi Makedonske pravoslavne cerkve.

Po cerkvi pridemo do palače Cademuro Morgante z dvema balkonoma s kovanima železnima baročnima ograjama. Družina Cademuro je bila iz Trevisa, a po ženski liniji je sprejela priimek Morgante. Ova družina je bila znana po tobačni trgovini v 18. in 19. stoletju. V prtličju te stavbe so danes majhni mercator in prodajalna Huda Muda.

V centru trga je poznati da Pontejev vodnjak. Njegova odlika je bogata kamenoseška obdelava. Narejen je že 1423, ampak današnjo obliko je dobil v drugi polovici 17 stoletja. Osmerokotni bazen za vodo, nad katerim se vzpenja lok z dvema piramidami in tremi baročni grbi, je obdan s petnajstimi pilastri, povezanimi s kovanimi verigami. Pilastre krasijoštevilna heraldična znamenja plemiških družin, ki so materialno podprla gradnjo vodnjaka. Nekoč se tudi trg imenoval Da Pontejev trg. Zadaj vodnjaka se nahaja knjigarna Mladinska knjiga in tudi cafe Lord Byron.

Vredno pomena je tudi, po vhodu z leve strani brivnico barber shop, indijsko trgovino in na samem vhodu ključarno.

Danes se v Sloveniji praznuje Prešernov dan, zaradi tega je današnja zgodba o trgu ki nosi njegovo ime.

01/02/2023

Druga Sredina Istrinita zgodba (Vrata Muda)

Koper je nekada bio ostrvo, na koje se dolazilo mostom, čiji drugi kraj je bio na obali pri Škocjanu. Na ulazu u grad su bila, a i danas su vrata Muda.

Godine 1516. Venecijanci su sazidali ova vrata, na mestu gde se most završavao i gde se ulazilo u Lavlji Grad (jedan od starih naziva za Koper).

Vrata su dobila ime po starom italijanskom izrazu "Mitnino" za porez koji je bilo potrebno platiti da bi se ušlo u grad.

Vrata su današnji izgled dobila 1516., po narudžbi Podestata Sebastiana Kontarinija, a napravio ih je majstor Marino de Vedelo, po nacrtima radionice Lombardi iz Venecije.

Danas dolazimo do ovih vrata Ljubljanskom cestom, kada prođemo novoizgrađenu fontanu na kružnom toku i prođemo pored stadiona i sportskog kompleksa Bonifika.

Ova vrata su jedina koja su ostala u izvornom obliku, a kroz koja ste svojevremeno mogli da uđete u grad. Bilo ih je ukupno 12. Pored ovih vrata, sačuvana je i pomoćna kapija u izvornom obliku Porta del ponte piccolo).

Vrata ukrašavaju čuveni Venecijanski lav, kao i prepoznatljivo koparsko sunce, koje im se nalazi i na grbu grada.

Tako da zaključimo, Koper je svojevremeno bio ostrvski (otoški) grad.

01/02/2023

Druga Sredina Istrinita zgodba (Vrata Muda)

Koper je nekoč bil otok povezan mostom, kateri je vodil do obale pri Škocjanu. Na vhodu v mesto so bila, in dane so še vrata Muda.

Leta 1516 so Benečani sezidali vrata Muda na kraju, kjer je most skozi Levji grad (en od starih imena za Koper) otok povezoval s kopnim.

Ime vrat izvira iz starega italijanskega izraza za mitnino (davek, ki ga je bilo potrebno plačati za vhod v mesto).

Vrata so dobila današnjo obliko v letu 1516, ko je njihovo postavitev odredil podestat Sebastiano Contarini. Izdelal naj bi jih mojster Marino de Vedelo po načrtih slovite delavnice Lombardi iz Benetk.

Danes pridemo do ovih vrata Ljubljanskom cestom, mimo fontane na krožišču, in stadiona s športnim centrom Bonifika.

To so edina vrata v obzidnem pasu, katera so ostala v svoji izvorni obliki, a bilo jih je 12. Ampak tudi in pomočna vrata (Porta del ponte piccolo).

Vrata okrašajo beneški simbol leva in znano koprsko sonce.

Tako da zaključimo, Koper je včasih bil otoško mesto.

25/01/2023

Prva Sredina istrinita zgodba (Lazaret-selo)

Lazaret se nalazi između Milja i Ankarana, na miljskom ili ankaranskem poluotoku (poluostrvu). Predstavlja samu državnu granicu između Italije i Slovenije. Mada, poznato je da granice u Istri nikada nisu ni postajale, makar za nas Ištrane u srcu.

Lazareti su bili neka vrsta bolnice za zaražene sa gubom i kugom, ali takođe i vojna bolnica blizu bojišta. Za današnju temu su nam bitnije ove prve, jer je ovaj Lazaret na granici bio upravo to. To su bili skupni centri za bolesnike, ali u primorskim gradovima takođe i za razno blago u vidu obuće, odeće i sl. To blago je bilo čuvano i dezinfikovano u lazaretima 40 dana, i ako se niko od njega nije zarazio smatralo se da je bezopasno. Zbog toga se i danas izolacija zaraženih ljudi zove karantena (quaranta 40 ital.).

Reč Lazaret potiče iz imena Lazar, koji je bio čudesno ozdravljen gubavac iz Biblije, i zato se smatra za zaštitnika tih bolesnika.

Lazaret, o katerem danas pišemo, i po kom je selo dobilo ime, je bio izgrađen u periodu 1867-1869. Otvaranju je prisustvovao i sam Franc Jožef. To piše i na nadpisu na portalu sa desne strane. Pored teg nadpisa, sa leve strane stoji epitaf u čast Mariji Tereziji čukunbabi od Franca Jožefa. Ovaj lazaret je bio namenjen karanteni tovora i ljudi, koji su dolazili sa brodova u tršćansko pristanište. Danas se u objektu nekdanjega lazareta nalazi baza za logistiku i obuku Ministarstva odbrane Republike Italije. Barokni portal na ulazu objekta krasi simbol Asklepijevog štapa (apotekarska zmija) zajedno sa sidrom. 💙

25/01/2023

Prva Sredina istrinita zgodba (Lazaret-meja)

Lazaret se nahaja med Miljem in Ankaranom, na miljskom ali ankaranskem polotoku. Predstavlja samo državno mejo med Italijo in Slovenijo. Ampak, poznato je da meja v Istri nikoli ni opstajala, makar za nas Istrijane v srcu.

Lazaret so bili neka vrsta bolnišnice za okužene z gobavostjo in kugo, ampak tudi in vojaška bolnišnica blizu bojišča. Za današnjo temo so nam pomembnejše ove prve, ker je ovaj Lazaret na meji bil upravo to. To so bili zbirni centri za bolnike, ali v primorskim mestima tudi za razno blago. To blago je bilo shranjeno v lazaretima 40 dni, če se noben od njega ni okužil se smatralo da je nenevarno. Zaradi tega se i danes izolacija okuženih ljudi zove karantena (quaranta 40 ital.).

Beseda Lazaret izhaja iz imena Lazar, ki je bil čudežno ozdravljeni svetopisemski gobavec in se zato šteje za zavetnika teh bolnikov.

Lazaret, o katerem danes pišemo, in po kom je zaseok dobil ime, je bil zgrajen v letih 1867-1869. Ob otvoritvi ga je obiskal tudi Franc Jožef. O tem priča nadpis na vhodnem portalu. Poleg teg nadpisa, z leve strane stoji epitaf v čast Mariji Tereziji pra pra babici od Franca Jožefa. Ovaj lazaret menjen je bil karanteni tovora in ljudi, ki so z ladjami prihajali v tržaško pristanišče. Danes ima v objektu nekdanjega lazareta svoje prostore baza za logistiko in usposabljanje Ministarstva za obrambo Republike Italije. Baročni vhodni portal objekta krasi simbol Asklepijeve palice (zdraviliška kača) skupaj s sidrom. 💙

Sredine Istrinite zgodbe

08/03/2023

08/03/2023

15/02/2023

15/02/2023

08/02/2023

08/02/2023

01/02/2023

01/02/2023

25/01/2023

25/01/2023

Address

Website

Alerts

Contact The Business

Shortcuts

Share