10/08/2024
Krajina je nenehno v preobrazbi. Spremembe ljudje ocenjujemo z videnim v sliki, filmu in pri tem zavzdihnemo začudeni nad lepoto ali obratno zagodrnjamo nad motečimi, nelepimi pogledi. Na vzorce v krajini venomer vpliva družbeno-ekonomski sistem, ki določa, spodbuja, usmerja obnašanje državljanov in pravila rabe prostora. Postaviti merila ali kazalnike o tem kdaj je krajina všečna ali nevšečna ni enostavno. V času podnebnih sprememb se bo morala družba odločati o tem kako zdravo in živo krajino si želimo, da bo dovolj za vse za skupno dobro, ali pa bo prepustila, da bo vsaka na "svoji zemlji" počel kar bo hotel? Čas je za načrtovanje rabe prostora v krajini in za medsektorsko tehtanje o tem kako velike smejo biti njive, kje naj so travniki, kje naj bodo razlivni prostori za visoke vode, kje naj rastejo mejice, kje naj bo gozd, kje posamična drevesa, kje naj stojijo hiše, kje velike kmetije in kje še vse ostalo.
Zgradba krajine z vsemi njenimi značilnostmi je najbolj vidna z vrhov v panoramskih slikah, ki razkrivajo odnos prebivalcev do prostora, krajine in narave. Prepričajte se o tem, ko se boste v nedeljo 11.8. srečali ob Sotinskem stolpu ali se morda povzpeli na Serdički breg.