16/05/2023
Lep pozdrav vsem, ki spremljate dogajanje v in okoli parka.
Danes mineva en teden od obiska predstavnikov urada za varno hrano in Avstrijskih zaščitnikov živali.
Z namenom ne bom pisal o imenih ljudi, ki se že leta in leta trudijo in na vse načine ovirajo in ogrožajo obstoj parka, leta in leta vršijo nenormalne pritiske na mene osebno, no zadnjih nekaj mesecev pa so se spravili s pomočjo tujih zaščitnikov še na naše živali - konkretno na medveda Tima.
Skriti nekje v megli, brez imen in priimkov pa so že vse skozi eni in isti ljudje.
Kot veste je zoo park Rožman edini v naši ljubi domovini, ki že desetletja nudi dom pomoči potrebnih divjih živali od blizu in daleč. Tu je našlo svoje zadnje zavetje že ogromno živali vse od bizonov, medvedov, volkov, kamel, tigrov itd..... bolne, ostarele, poškodovane, odpisane, nekatere ostanejo z nami kratek čas, druge dolgo. Vse nam dajo veliko lepih in srečnih trenutkov, prav vse pa nam ob slovesu vzamejo delček srca.....
V vseh desetletjih dela, odrekanja in življenja samo za take živali pa od države ali drugih ustanov nismo bili deležni nikakršne pomoči. Še več obstajajo posamezniki, ki delajo vse da bi preprečili obstoj parka, ki postaja zrcalo družbe, Kdo so ti posamezniki in kaj konkretno si dovolijo pa opišem ob prvem pritisku nagajanje.
Na samem začetku delovanja smo imeli za ogled parka vstopnino, ker je od nas to izrecno zahtevala " država". Obiska je bilo malo, pozimi nič in s tem tudi nič prihodkov, posledično nismo zmogli plačevati dajatev... tako imenovana " država" mi je poslala rubežnika, le ta pa mi je v imenu zakona spraznil še hišo...
To je bila pomč države, ki financira da sploh ne naštevam kaj ali koga.
V letu 2014 nas je prizadel žled in praktično porušil celoten park, vse je bilo na tleh, vse je bilo podrto in prv vse smo sami z veliko muko spravili v prvotno stanje... mislite da je kdo od pristojnih vprašal če smo živi ali prišel pogledat
- nihče -
V letu 2015 so nam neznanci ponoči vdrli v park in z dušilcem na cevi puške iz neposredne bližine prestrelili našega medveda Tima skozi hrbet... Tim je bil dva dni v nezavesti... vloženega je bilo neskončno truda da smo ga obdržali pri življenju. Da o strahu, grozi in stroških ne izgubljam besed. Tudi takrat ni bilo nikogar na spregled, ne za to pristojnih, še manj od tako glasnih zaščitnikov živali.
Pa še to, naš Tim ni padel z neba, kupili smo ga samo zato da živi...
9.05.2023 pa je v uvodu omenjena delegacija prišla reševat že zdavnaj rešene ga medveda.
Kako priročno, naši skriti igralci so na pomoč pri nagajanje poklicali še za ščitnike iz tujine in ne boste verjeli " reševali." bi samo medveda, vse ostale živali kakor da ne obstajajo.
Te isti zaščitniki so pred leti iz Slovenije že odpeljali medvedje ga mladiča, takrat v zavetišče za medvede v Romunijo. Tudi takrat sem skušal pomagati temu medvedu, pa me naša birokracija ni upoštevala, kljub temu da sem imel vsa dovoljenja in pogoje.
Takrat sem nasprotoval deportaciji, ki se je zgodila in medvedji mladič, ki bi lahko dostojno živel v našem parku je v Romuniji po dobrem mesecu bivanja izgubil življenje.....
In ta ista združba je pred enim tednom stala pred zaprtimi vrati našega parka, za njih so ta vrata zaprta za vekomaj.! - takih ljudi ne spoštujem. -
Moram pa poudariti da sta bila predstavnika iz urada za varno hrano zelo korektna in fer., Predvidevam da sta bila porinjena v to godljo, ki jo mešajo drugi.
Park je trenutno še vedno zaprt zaradi urejanja dokumentacije, mi se moramo v tej situaciji resnično truditi, da zagotavljamo vso potrebno oskrbo rešeni živalim. Obenem pa jih moramo braniti še pred tujimi državljani... Kako si nekdo drzne it v drugo državo in težit istočasno pa mu je nudenja še asistenca naših uradnikov.
Si ne predstavljam kako bi izgledalo če to isto storim jaz v Avstriji, verjetno bi me hitro pospremili s policijo nazaj domov.
Mi imamo medvede, nimamo pa zavetišča za njih, zato pa ga imajo sosedje Hrvati in Avstrijci in oboji ga znajo tržiti.
Mi imamo tudi smreke, katere nam prav tako rešujejo Avstrijci, mi pa od njih drago kupujemo naš les.
Nekdo v tej zgodbi bi se moral zamisliti in moralo bi ga biti pošteno sram.
Mogoče pa le obstaja v naši družbi kakšna dobra duša ali organizacija, katera bi nam, našemu delu in rešeni živalim prisluhnila in pomagala, priskočila na pomoč, ki bi spoznala v sebi da lahko pomaga in da je to plemenito dejanje.
Ne obstajamo in ne živimo radi samo mi, psi in mačke.
Obstajamo tudi mi in druge živali, katere pa kot družba nočemo videti - le te pa dobijo dom v zoo parku Rožman
041 234- 719
[email protected].
Hvala