10/03/2022
Operacija STERNTHAL - VIRTUALIZACIJA OBDOBJA MED PRVO SVETOVNO VOJNO temelji na poustvarjanju obdobja med prvo svetovno vojno, ki je v tistem času obsegalo območje današnjega naselja Kidričevo, del Njiverc ter del območja sedanje cone Talum d.d. s pomočjo virtualne in oplemenitene resničnosti. ….V času prve svetovne vojne se je dvorcu Sternthal nastanil štab avstro-ogrske vojske in pričel z gradnjo rezervnih vojaških bolnišnic. Vse rezervne vojaške bolnišnice so dobile ime po matičnih bolnišnicah na Češkem, Poljskem in v Avstriji:(( Klatovy (taborišče I), Dunaj XIX (taborišče II), Rusko taborišče (taborišče III), Sanok (taborišče IV), Mladá Boleslava (taborišče VI) in Halic (taborišče V)). Tem so se za nekaj časa pridružile še vojaške bolnišnice Lukovac, Temesvar, Kutna gora, Jičin, Vršovice, Pardubice.
Močan vpliv prve svetovne vojne je naše kraje umestilo v slovensko zgodovinopisje. Novice o takratnih gradnjah v Strnišču so pisali že časopisi Slovenec, Slovenski gospodar, Straža in drugi…. Najeta zemlja je merila 234 ha 10 arov in 28 kvadratnih metrov (Straža, 9.april 1915, str 5. cit. Po Nataša Kolar »OJ Fanti, kaj pa zdaj?). Jeseni leta 1915 so se vsa avstro-ogrska taborišča raztezala preko današnjega naselja Kidričevo ter deloma Njiverc, ter posegala tudi na območje sedanje tovarne Talum d.d.
Območje je zajemalo tri katastrske občine: Apače, Gerečja vas in Lovrenc na Dr. polju. Strniške rezervne vojaške bolnišnice so bile že takrat vojaško, ekonomsko in administrativno samostojne, imele so pa skupno poveljstvo z imenom Poveljstvo cesarsko kraljevih bolnišnic v Strnišču pri Ptuju s sedežem v dvorcu Sternthal.
Na tem območju je bilo torej postavljenih 295 barak. Od tega jih je imelo ležišča le 151 s skupaj 14.147 posteljami (vir: cit. Po »Po poti zgodovine -Auf dem Weg der Geschichte, On the Path of History), ki so lahko sprejele okrog 14.000 ljudi: 9.700 ranjenih bolnih vojakov, 2.400 vojnih ujetnikov in 2.000 zaposlenih (oboroženo moštvo, zdravstveno osebje, častniki, uradniki in strokovni delavci). Rezervne vojaške bolnišnice so štele 151 barak, v ostalih 144 barakah pa so bili glavna uprava, orožniki, zdravniki, skladišča za sanitetni material, laboratoriji, zobozdravstvena ordinacija, kuhinja, oficirska menza, pralnice, razkuževalnica, karantene, zapor.. Znotraj taborišča je bila tudi elektrarna, gasilska baraka, baraka z vodnimi črpalkami in barake z različnimi obrtnimi dejavnostmi. Barake so imele kanalizacijo, vodovod in električno razsvetljavo, med njimi pa je bila speljana tudi ozkotirna železnica za transport ranjencev. Oktobra leta 1918 je avstrijska vojaška uprava zapustila Strnišče in novembra 1918 je taborišče prevzel v upravljanje oddelek za socialno politiko deželne vlade Slovenije. Nato so strniške barake nudile zatočišče beguncem s Primorske in Istre, ki so se vračali iz Avstrije. V letih od 1920 do 1922 so se v Strnišču naselili tudi r***i begunci. To sta bila dva kadetska korpusa, donski in krimski, ki je bil ustanovljen 1920, z namenom vzgajati in šolati gojence za vojaške akademije. Tako so mladi kadeti, pripadniki carske Rusije našli zatočišče v Strnišču, kjer so imeli lastno kadetsko šolo.
