23/08/2023
🇸🇮 Ob 90. rojstnem dnevu jamskega biologa Marka Aljančiča (1933-2007), ustanovitelja Tular Cave Laboratory - Jamski laboratorij Tular, delimo poklon življenju in delu predanega naravoslovca, ki s svojim obsežnim znanstvenim in publicističnim prispevkom ostaja eden najbolj navdihujočih raziskovalcev na 300 letni poti preučevanja in varstva človeške ribice v Sloveniji.
Najlepša hvala Prirodoslovno društvo Slovenije in prijatelji!
-------
🇬🇧 On 23rd August, biospeleologist Marko Aljančič (1933 - 2007), the founder of Tular Cave Laboratory - Jamski laboratorij Tular would have celebrated his 90 anniversary...
We share a beautiful tribute to the life and work of one of the most diligent naturalists, who with his extensive scientific and publishing work remains one of the most inspiring researchers on the 300 years long trail of study and conservation of Proteus in Slovenia.
Thank you very much to Prirodoslovno društvo Slovenije and friends!
Marko Aljančič, častni član Prirodoslovnega društva Slovenije
* 23.8.1933 - † 8.2.2007
Marko Aljančič se je rodil v Kranju. Po osnovni šoli in gimnaziji v Kranju (1945–52), se je po maturi vpisal na študij biologije na Univerzi v Ljubljani in tam 1960 diplomiral. Po diplomi se je zaposlil Biološkem inštitutu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil zaposlen do 1976. V letih 1976-80 se je v založbi Mladinska knjiga zaposlil kot urednik mladinske poljudnoznanstvene revije Pionir (1976–80). Od leta 1980 je bil ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije (1980–82), nato pa kustos v istem muzeju. Upokojil se je 1997.
Aljančič je bil naravoslovec širokega spektra, ki se je največ ukvarjal s speleologijo, speleobiologijo, hidrobiologijo, paleontologijo, zgodovino naravoslovja, naravoslovno fotografijo in sorodnimi področji. Že v gimnaziji je s sošolci ustanovil in vodil razredni naravoslovni krožek (1946), ki je nato prerasel v gimnazijskega. V okviru diplomske naloge je 1960 ob podpori Huberta Pehanija v opuščenem zaklonišču v jami Tular v Kranju uredil speleobiološki laboratorij (ta deluje še danes, saj Aljančičevo delo nadaljuje sin Gregor), v katerem je z neverjetno vztrajnostjo gojil človeške ribice. Po več desetletjih mu je prvemu v Sloveniji uspelo, da so se v umetnih razmerah človeške ribice tudi razmnoževale. Preučeval je predvsem vedenje človeške ribice in njeno geografsko razširjenost. Zavzemal se je za promocijo tega simbola varstva slovenske narave doma in po svetu.
S prijatelji iz prirodoslovnega krožka je 1954 ustanovil in nekaj let vodil Jamarsko sekcijo kranjskega Planinskega društva, iz katere so pozneje nastala jamarska društva v Kranju, na Bledu, v Gorenji vasi in Škofji Loki. Urejal je tudi strokovno glasilo Jamarske zveze Slovenije Naše jame (1977–99).
Poleg tega je bil odličen esejist in urednik. Že 1950 je v reviji Proteus izšel njegov prvi članek o biseru v slikarskem škržku, kateremu je v poznejših letih sledilo še več kot 150 prispevkov. Bil je tudi tehnični urednik te revije (1966–69).
V kranjskem fotografskem klubu se je zavzeto ukvarjal z umetniško fotografijo in organizacijskim delom. Bil je pobudnik in organizator naših prvih natečajev in razstav naravoslovne fotografije, ki so jih organizirala Prirodoslovno društvo Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije in Fotografska zveza Slovenije (1971–81). Prav tako je v Proteusu vrsto let predstavljal naravoslovne fotografe in njihovo delo.
Temeljito se je ukvarjal tudi z raziskovanjem zgodovine naravoslovja v Sloveniji. Posebno dragoceni so njegovi prispevki k poznavanju dela in življenja naravoslovcev Janeza Vajkarda Valvasorja, Baltazarja Hacqueta, Žige Zoisa, grofa Franca Jožefa Hochenwarta, Henrika Freyerja, Ferdinanda Schmidta, Frana Erjavca, Leopolda Poljanca, Albina Seliškarja, Antona Polenca in še posebej Ivana Regna. O tem slovenskem znanstveniku je objavil tehtne prispevke, zbiral nove dokumente in drugo gradivo, načrtovane obširnejše študije o njem, a jih zaradi zgodnje smrti ni utegnil objaviti.
Leta 1997 je bil pobudnik za ustanovitev Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev (Societas herpetologica slovenica) in ga nekaj let tudi vodil.
Aljančič se je zapisal v slovensko kulturno zgodovino tudi kot umetniški in naravoslovni fotograf; najprej je fotografiral krajino, nato se je odločil za figuralno motiviko (portret in žanr). Posebno pozornost je posvetil fotografskemu portretiranju someščanov, izbranih umetnikov in znanstvenikov, tudi članov SAZU. Sodi med najboljše slovenske fotografske portretiste. Pomembno in pionirsko je njegovo organizacijsko, publicistično ter prevajalsko delo (mdr. prevod temeljnih fotografskih priročnikov), s katerim je prispeval k uveljavljanju in razvoju fotografije v Sloveniji (evidentiranih ok. 150 del). Večkrat je bil predsednik Fotografskega društva Janez Puhar Kranj, nazadnje v obdobju 1993–2001. Bil je tudi tudi pobudnik za ustanovitev Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju v Kranju (1970), naše prve ustanove, ki načrtno zbira, preučuje in predstavlja fotografijo kot likovno zvrst.
Marko Aljančič je bil:
- častni član Prirodoslovnega društva Slovenije (2001)
- častni član Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev (Societas herpetologica slovenica) (2006)
- častni član Fotografskega društva Janez Puhar Kranj
Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade:
- študentsko Prešernovo nagrado za paleontološke raziskave v Laznikarjevi zijalki nad Golnikom (1953)
- drugo Prešernovo nagrado za raziskovanje slepih jamskih postranic (1956)
- red dela s srebrnim vencem za delo v okviru Prirodoslovnega društva (1975)
- malo Prešernovo plaketo Mestne občine Kranj (1977)
- zlati častni znak Jamarske zveze Slovenije (1984 in 2000)
- plaketa Pavla Grošlja, Prirodoslovno društvo Slovenije (1994)
- dva fotografska naslova oz. priznanji: mojster fotografije (2004; Fotografska zveza Slovenije) in artist (2006; Mednarodna zveza za fotografsko umetnost − AFIAP)
- posthumno je prejel nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo (2007), ki jo je podelila Fotografska zveza Slovenije, in častno meščanstvo Kranja za prispevek k razvoju jamarstva, raziskovanju človeške ribice in fotografske dejavnosti (2008)
Vir:
- slovenska-biografija.si
