Heristate

08/02/2025

Kultura: preteklost, ki oblikuje prihodnost 🎭📖

Danes obeležujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ko se spomnimo, da kultura ni le zapisana v knjigah in pesmih, temveč živi v vsakdanjih zgodbah, ki jih pripovedujemo, v simbolih, ki jih ohranjamo, in v tradicijah, ki jih prenašamo naprej.

Kultura je naše kolektivno spominjanje, preplet misli, znanja in ustvarjalnosti, ki nas povezuje s tistimi, ki so bili pred nami, in tistimi, ki prihajajo za nami. Je dediščina, ki ne pripada zgolj muzejem, ampak tudi ulicam, domovom in srcem ljudi.

Pri Heristate verjamemo, da kultura ni le nekaj, kar občudujemo od daleč – je nekaj, kar živimo in soustvarjamo. Naše poslanstvo je povezovati preteklost s prihodnostjo, ohranjati zgodbe, ki ne smejo utihniti, in pokazati, da dediščina ni le prah preteklosti, temveč navdih za prihodnost.

Radi imamo Prešerna, a hkrati si želimo, da bi kot narod in država praznovali več naših kulturnikov – preteklih in sedanjih. Najlepše pa bi bilo, če bi bil vsak dan dan kulture – kajti ko kulturne dobrine dojemamo s polno zavestjo, vidimo, da so umetnost, zgodovina in dediščina ne ločen luksuz, temveč integralni del vsake minute našega vsakdana.

Danes si vzemimo trenutek, da se zavemo moči besed, zgodb in simbolov, ki nas obkrožajo. Naj kulturni praznik ne bo le spomin, ampak spodbuda, da kulturo negujemo, raziskujemo in delimo naprej.

Kaj za vas pomeni kultura? Kako jo živite vsak dan? Delite z nami v komentarjih! 🎨✨

06/02/2025

Spoznajte grofe Goriške, znane tudi kot Majnhardince, srednjeveško dinastijo, ki je med 12. in 15. stoletjem vladala od Bele krajine do Tirolske. Čeprav so mešali štrene oglejskim patriarhom, češkim kraljem in celo Habsburžanom, so danes nekako pozabljeni. Zakaj? In kaj bi morali vedeti o njihovih zmagoslavjih in polomih, da bi bolje razumeli našo zgodovino? V oddaji "Glasovi svetov" zgodovinar dr. Peter Štih razkriva vse to in še več.

Kaj bi bilo o zmagoslavjih, polomih in trajnih dosežkih grofov Goriških oziroma Majnhardincev treba vedeti, če hočemo ustrezno razumeti zgodovino slovenskega prostora?

31/01/2025

Savinja v Celju, pomembno arheološko najdišče

Pokrajinski muzej Celje

30/01/2025

Ste kdaj pomislili, kako so se stari Rimljani greli? 🔥

Med arheološkimi izkopavanji na območju bodoče NUK II v Ljubljani so arheologi odkrili ostanke hipokavsta – starodavnega rimskega talnega ogrevanja. V insuli XLVI, ki so jo raziskovali, so našli prostore z ohranjenimi opečnatimi stebrički, na katerih so ležale plošče, prekrite z mozaikom iz kamnitih k**k.

Zanimivo je, da so Rimljani že takrat izvajali "popravila": ko je prišlo do poškodb, so vogale sanirali s kamnitimi stebrički iz moravškega peščenjaka in novimi tlaki iz opečnatih k**k. Ta odkritja nam ponujajo vpogled v napredno gradbeno tehnologijo in vsakdanje življenje v rimskem obdobju na naših tleh.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Center za preventivno arheologijo

Tekom arheoloških izkopavanj, ki jih na območju izgradnje NUK II izvaja Center za preventivno arheologijo ZVKDS, raziskujemo manjši del insul XXVII in XLVI z območjem ulice med njima.

27/01/2025

⏳Ste pripravljeni na časovni stroj, ki vas popelje v preteklost Kozjanskega? Spoznajte Kozjansko domačijo pri Dobju pri Planini, kjer Bojan Guček oživlja dediščino naših krajev. V 18-minutnem prispevku na Televiziji Slovenija je razkril, kako je iz nič ustvaril prostor, kjer tradicija in kultura zaživita v polnem sijaju.

🏠 Če vas mika sprehod po Guzejevih poteh, vas bo ena izmed njih pripeljala prav do te čarobne domačije. Pripravite se na neprecenljivo izkušnjo, kjer se preteklost in sedanjost prepletata v harmoniji.

Na Televiziji Slovenija so predvajali 18-minutni prispevek o zgodbi Kozjanske domačije, ki se nahaja v bližini Dobja pri Planini. Njen protagonist, Bojan Guček, je spregovoril, kako je prišlo do tega, ... Beri dalje

27/01/2025

V pravem filmskem slogu so tatovi z eksplozivom vdrli v Drentski muzej na Nizozemskem in odnesli neprecenljive romunske zaklade – zlato čelado iz Cotofenestija in tri spiralne zapestnice, stare več kot 2.000 let. Po hitrem ropu so za sabo pustili goreče vozilo, policija pa še vedno išče storilce. Direktor muzeja dogodek označuje kot "črn dan", strokovnjaki pa opozarjajo, da bi zlato lahko končalo na črnem trgu ali v talilnici – kar bi bila nepopravljiva izguba za kulturno dediščino. 😢😨
Ta drzni rop je pretresel tako nizozemsko kot romunsko javnost, saj so ukradeni predmeti neprecenljive vrednosti in pomena za zgodovino obeh držav. 🇷🇴🇳🇱🪙

Tatovi so z eksplozivom vdrli v Muzej Drents na severu Nizozemske, kjer je gostovala razstava romunskega Narodnega zgodovinskega muzeja, naslovljena Dakija - imperij zlata in srebra. Med drugim so odnesli zlato čelado, izdelano okoli 450 let pr. n. št.

26/01/2025

V nedavnem intervjuju za Novi glas je arheologinja dr. Elena Leghissa z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU spregovorila o izjemnem odkritju na Krasu – Tini jami v občini Zgonik, kjer so našli redko bodalo iz 3. tisočletja pr. Kr. Dr. Leghissa, domačinka iz Cerovelj, je del raziskovalne ekipe, ki preučuje to pomembno najdbo.

ZRC SAZU

POGOVOR - Arheologinja dr. Elena Leghissa, Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center SAZU Pred nedavnim so na najdišču na Krasu, in sicer Tini jami na območju občine Zgonik, našli redko bodalo

23/01/2025

Tudi ljudska glasba je naša (nesnovna) kulturna dediščina! Negujmo jo 🎵🎶😊😎

"Vesela sem, da vedno odkrivam nekaj novega," pravi ZveN o svojem prvem podvigu na Emi, kjer bo predstavila divji del sebe. Nagrajenka na Popevki 2023 bo z ritualnimi načini pela pesem Divja, ki zanjo predstavlja tudi moč ženske med porodom.

20/01/2025

Po več letih iskanja so v katedrali v Vilni vendarle našli zgodovinski zaklad, ki so ga leta 1939 skrili ob začetku druge svetovne vojne. Gre za insignije in druge predmete, s katerimi so pokopali nekatere člane Jagelonske dinastije.

20/01/2025

Ambrož Kvartič je izdal monografijo Od imena do spomina. Doktor etnologije in kulturne antropologije je na Filozofski fakulteti v Ljubljani asistent za folkloristiko in primerjalno mitologijo, raziskovalec sodobne pripovedne in pesemske folklore.

Povezava do članka: https://www.gorenjskiglas.si/zgodbe/rituali-zaznamujejo-nase-zivljenje-236868/

19/01/2025

V antičnih Pompejih so arheologi naleteli na izjemno odkritje: zasebne terme, kjer je premožni patricij razvajal svoje goste. Te rimske vile niso bile zgolj domovanja, temveč tudi prizorišča za samopromocijo lastnikov.

Predstavljajte si, kako so se gostje sproščali v toplih bazenih, obdani z razkošnimi mozaiki in freskami, medtem ko so uživali v pogovorih o najnovejših tračih iz rimskega senata. Te zasebne terme so bile statusni simbol, ki je lastniku omogočal, da je svoje goste navdušil z razkošjem in udobjem.

Med ruševinami starodavnih Pompejev so arheologi identificirali in izkopali napreden sistem termalnih kopeli, ki so bile v zasebni lasti; njihov lastnik je z razvajanjem in nego pihal na dušo uglednim gostom.

18/01/2025

V tišini samostanov: Samostan Mekinje ⛪

Samostan je leta 1300 naselil red klaris. Vanj so vstopale predvsem premožne Gorenjke, saj je bil pogoj za vstop dota, ki jo je nova redovnica prinesla s seboj.

Redovnice so živele v udobju, kot so ga poznale doma, vendar pa samostana nikdar več niso smele zapustiti.✝️

Po razpustitvi samostana je ta služil kot vojašnica, zapor in bolnišnica. Leta 1902 so ga kupile ljubljanske uršulinke, njegove zadnje lastnice.🧕

Mekinjski samostan, ki so ga uršulinke podarile lokalni skupnosti, je danes pomemben kulturni center in prostor, v katerem lahko celo prespite in tako doživite košček preteklosti.♣️

📸 Kamnik info
Visit Kamnik

17/01/2025

Zgodovina območja se lahko zrcali tudi na kartografskem gradivu. Za območje Slovenije je to pogosteje od začetka 16. stoletja. Zaradi obrobne politične vloge in nepoznavanja terena je bilo naše ozemlje sprva prikazano dokaj površno. To se je spremenilo v 18. stoletju, ko so domači in na slovenskem ozemlju živeči tuji raziskovalci z lastnim terenskim delom izmerili in narisali posamezne dele dežel Kranjske, Štajerske, Primorske ali Koroške. Z narodnim preporodom v drugi polovici 19. stoletja so se želje po samostojni državi slovanskih narodov izrazile s prvimi zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja.

ZRC SAZU

Zgodovina območja se lahko zrcali tudi na kartografskem gradivu. Za območje Slovenije je to pogosteje od začetka 16. stoletja. Zaradi obrobne politične vloge in nepoznavanja terena je bilo naše ozemlje sprva prikazano dokaj površno. To se je spremenilo v 18. stoletju, ko so domači in na slove...

16/01/2025

Muzej v Šenčurju je dobil povsem novo vsebino. V njem je zaživel muzej Slovenija v malem z razstavo maket oziroma dioram, ki poustvarjajo zgodovinske in kulturne mejnike Slovenije.

16/01/2025

Kako so novo leto praznovali v preteklosti? 🥂

Novo leto je danes povezano z zabavo, ognjemeti in novoletnimi zaobljubami, a skozi zgodovino so bila praznovanja precej drugačna. Poglejmo, kako so različne kulture skozi čas pozdravile prihod novega leta!

V Mezopotamiji, okoli leta 2000 pr. n. št., so praznovali Akitu, 12-dnevni spomladanski festival, ki je bil namenjen bogu Marduku. Praznovanje je simboliziralo zmago reda nad kaosom in obnovo sveta za prihajajoče leto.

Rimljani so v času Julija Cezarja z julijanskim koledarjem uvedli 1. januar kot novo leto. Tega dne so častili Janusa, boga prehodov in začetkov, po katerem je poimenovan mesec januar. Rimljani so si izmenjevali darila, pogosto v obliki medu, fig ali kovancev, kot simbola sreče.

V srednjem veku je cerkev novo leto pogosto povezovala z verskimi prazniki, zato je bilo praznovanje manj posvetno. Na Slovenskem so še v 19. stoletju novo leto zaznamovali predvsem s preprostimi običaji: kmetje so pred zoro obiskovali svoje njive in prosili za dobro letino, otroci pa so prepevali novoletne pesmi v zameno za darove, kot so orehi ali suho sadje.

V Aziji je novo leto prav tako poseben čas. Na Kitajskem je novo leto (danes znano kot Lunarno novo leto) povezano z miti o pošasti Nian, ki jo je bilo treba pregnati z rdečo barvo, glasnim hrupom in lučmi. Na Japonskem pa je novo leto čas za ritualno čiščenje doma in obisk svetišča, kjer ljudje molijo za srečo v prihajajočem letu.

Čeprav so načini praznovanja različni, jih povezuje ideja začetka in obnovitve. Kaj pa vi? Kako bi praznovali, če bi se vrnili v preteklost? Bi vam ustrezal spomladanski festival, čaščenje bogov ali preprosti običaji naših prednikov? 🌟

Delite svoje misli z nami v komentarjih – kateri zgodovinski običaj vam je najbolj zanimiv? 🥂

14/01/2025

Pripravite se na virtualno popotovanje skozi čas v osrčje skrivnostne kartuzije Jurklošter! Ta srednjeveški dragulj, skrit ob šumečem potoku Gračnica, že stoletja buri duhove s svojimi zgodbami in legendami. Občina Laško, v sodelovanju z Zavodom Odon Jurklošter in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pridno obnavlja ta kulturni spomenik, da bi obiskovalcem omogočila še pristnejše doživetje. ⛪✨

Kartuzija Jurklošter s svojimi številnimi skrivnostmi predstavlja velik turistični potencial. Vsako novo odkritje v tem skritem biseru ob potoku Gračnica dodatno potrdi njegovo veličino in pomen ne le v slovenskem, temveč v širšem evropskem prostoru. Da bi kartuzijo in njene zgodbe, ki vznem...

13/01/2025

12/01/2025

Južno od Šentjurja leži hrib Rifnik, ki s svojo lego, obliko in pregledom nad okolico ponuja varno zatočišče. Poseljen je bil že od mlajše kamene dobe.